Moje ime je Ingrid, ki je zanimivo skandinavskega izvora in pomeni »lepa«.
Sem dovolj skromna, da se zavedam vse širine te besede, sama pa jo skušam uresničevati oz. udejanjati preko svojega poklica. Na nek način mi je bila torej lepota položena v varstvo že ob rojstvu.
Moja življenjska pot se je začela pisati 24. 9. 1968 v Jablanici pri Ilirski Bistrici.
Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Srednjo zdravstveno šolo na Šubičevi v Ljubljani in jo uspešno zaključila. In ker nobena pot ni samo ravna, sem tudi jaz prehodila nekaj ovinkov, preden se mi je uresničila moja dolgoletna želja. Eden izmed teh zavojev je bil študij prava. Po treh letih sem se odločila, da ta pot ni zame. Toda ni mi žal za storjene korake, saj so mi vse izkušnje dale bogata spoznanja in me na nek način pripravile, da spoznam in sprejmem svoje poslanstvo.
»Če želite polneje živeti, morate spoznati umetnost uživanja v malih, drobnih trenutkih življenja. Ta svet res ni v celoti zlat, a na njem je nešteto zlatih žarkov, ki čakajo na odkritje …«
Henry Alford Porter
15. 9. 2003
Sprejete odločitve so me vodile do enega izmed mojih najsrečnejših dni – 15. 9. 2003, ko sem zaključila šolanje in postala kozmetičarka. Počutila sem se izpolnjeno in polna energije začela ustvarjati svojo zgodbo. Danes je za mano 18 let izkušenj v negi telesa in medicinski pedikuri. Ponosna sem, da imam 15 let svoj prostor v postojnskem zdravstvenem domu, kjer vsak dan znova z veseljem stopim pred ljudi ter jim nudim svoje znanje, čutenje in energijo. Slednja se vzajemno pretaka in vsako doživetje postane zelo osebno.
Rada imam ljudi, umetnost, naravo in živali.
Veliko prostega časa preživim na vrtu in na sprehodih s svojim psom. Odkar pomnim, je moje življenje povezano tudi s knjigami. Brez njih bi težko in vedno me spremlja Pavčkova misel, da »če ne bomo brali, nas bo pobralo«. Knjige me bogatijo.
Vir moje osebne moči pa je seveda moje delo, v katerem neizmerno uživam. Četudi mi veliko jemlje, mi ogromno daje. Ugotavljam, da vsak dotik, ki ga naklonim sočloveku, prinaša spremembo njemu in meni.
Privlačita me pestrost in različnost naših teles. Toda telo lahko oblečemo in zakrijemo, česar za obraz ne moremo storiti. Tudi zato potrebuje posebno nego in pozornost.
Zavedam se, da je vsak izmed nas edinstven in zato položen v moje roke kot najdragocenejša umetnina, da jo pobožam ter pripravim do sijaja.
Dotik kože je zame zelo oseben in pove mnogo, zatorej ni nikoli samoumeven. Koža je kot žamet; lepa in občutljiva, hkrati pa se v njej zrcali vsa naša preteklost in sedanjost. Z dotikom se nekako uglasim s sočlovekom in skupaj uresničujeva želeno. Nikakor se nimam za vsevedno, saj se še vedno učim sprejemati sebe takšno, kot sem in neprenehoma stremeti k svoji najboljši različici. To poleg trdega dela pomeni tudi odprtost za nova znanja, kar je pogoj za napredek.
Z razvojem znanosti pa spoznavamo, da je vse, kar nas obdaja in prežema, energija.
Menda naj bi bila na začetku beseda, bil naj bi zvok in prvotno sozvočje. V vesolju vse vibrira, torej nič ne miruje. Vse niha, ritmično utripa, kroži in se premika. Vesolje je kot veličastna simfonija, ki jo ustvarjamo vsi ljudje in vse stvari; vsi, ki oddajamo vibracije, smo med seboj povezani in vplivamo drug na drugega. Vsi atomi oddajajo in prejemajo energijo. Stari Grki so dejali, da se vse pretaka. Tako tudi v vsakem trenutku v vsaki celici našega telesa poteka na tisoče mikrokemijskih procesov.
Tudi sama želim prispevati k zavesti o energijah med človekom in okoljem ter svojim strankam pokazati, kako lahko uporabljajo te energije v svojem življenju. To je bil razlog, da sem izbrala SOFRI – energijsko barvno kozmetiko. Temelji izvajanja SOFRI tretmajev so kombinacija ljubečega in spoštljivega dotika rok ter profesionalne nege, združene z energetskim potencialom. Pri tem verjamem, da skupna uglašenost in iskrena naklonjenost krepita zdravje ter enotnost. Ker vse na svetu vpliva na vse ostalo, lahko sami prispevamo k boljši uglašenosti – popravimo disharmonijo in začnemo s procesom zdravljenja. Vsi pa smo del tega sveta. Ko torej zdravimo sebe, posledično zdravimo svet okoli sebe.
»Ljudje potujejo, da bi se čudili višini gora, ogromnim valovom na morju, dolini rek, prostranosti oceana, kroženju zvezd, in gredo mimo samih sebe, ne da bi se čudili.«
